Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji
V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki postajali manj pomembni in za večino, ki so se ukvarjali z intenzivno sadjarsko proizvodnjo, so bila ta drevesa dohodkovno manj zanimiva ter zato deležna vedno manjše oskrbe. Da temu ni čisto tako, dokazuje nacionalni projekt Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije (OTS), za katerega je zamisel zrasla v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo po statističnih podatkih v Sloveniji okoli 4,5 milijona sadnih dreves v travniških nasadih. Projektu, ki sta ga zasnovala Franc Kotar, zasebni sadjarski svetovalec kot strokovni vodja in Jani Gačnik, takratni specialist pri KGZS - Zavodu NM kot organizacijski vodja projekta, je prisluhnila takratna slovenska kmetijska politika, kar je bilo dovolj za začetek petletnega projektnega financiranja. V projektu je v različnih zastavljenih dejavnostih (animacijske predstavitve, tečaji, demonstracije, sejmi, izobraževanja) sodelovalo preko 50 slovenskih občin in različnih ustanov.
Zamisel ohranjanja in širjenja travniških nasadov zaradi njihove okoljske in biotske pomembnosti pa je bila na osnovi poznanih izkušenj v sosednji Avstriji, predvsem pa v Švici in Nemčiji, obogatena še z zamislijo proizvodne oz. ekonomske rabe travniških sadovnjakov predvsem z razvijanjem tehnologij in minimalne standardizacije predelave sadja iz teh sadovnjakov. S projektnimi partnerji in strokovnimi sodelavci so bili standardizirani postopki predelave sadja v sadne sokove, sadna vina, sadne kise, sadna žganja in suho sadje. Postavljeni so bili tudi osnovni standardi oskrbe in ravnanja s travniškimi sadovnjaki kot osnova za financiranje Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP, KOP), ki je uvrstil oživljanje travniških sadovnjakov med subvencionirane ukrepe, preko katerih lahko dobijo lastniki travniških sadovnjakov za njihovo oskrbo dodatno plačilo.
 |
 |
Slika 1: Prikaz rezi na Gorenjskem
Vir: Tatjana Kmetič Škof
|
Slika 2: Paša ovac v nasadu
Vir: Jani Gačnik
|